Otok Vis, Hrvaška |
|
Otok Vis je hrvaški otok, ki je najbolj oddaljen od kopnega, s površino od 90,3 km2. Hvarski kanal ga deli od otoka Hvar, Biševski od otoka Biševo. Od italijanske obale je oddaljen okrog 60 milj. Po otoku se razprostirajo tri planinske verige med katerimi se nahajajo kamnitna polja. Najvišji vrhovi so Hum (585 m), Sveti Duh (563 m) in Mali Hum (514 m). Prebivalci se ukvarjajo s poljedelstvom, ribolovom in turizmom. Obale otoka so strme in razgibane. Na zahodu otoka je Komiški zaliv in na severu Viška luka.  
Prvi prebivalci Visa so živeli že v 3. stoletju pred našim štetjem. Bili so mediteranskega porekla. V 2. stoletju pred Kristusom so jih potisnili Iliri, ki so v 6. i 5. st. pred našim štetjem na teh prostorih ustanovili lastno državo. Sirakuški tiran Dionizij Starejši je okrog leta 397. pred Kristusom na Visu utemeljil kolonijo, ki se je imenovala Issa, katere prebivalci so širili svoj vpliv po srednje dalmatinskih otokih. Prevlast Isse je ogrozil ilirski kralj Agron I in kraljica Teuta, katero so leta 219 pred našim štetjem premagali Rimljani. Od takrat je Issa bila pod oblastjo Rima. Po propadu Zahodnega Rimskega Cesarstva (leta 476) je Vis nekaj časa bil pod oblastjo Gotov in potem Bizanca. Hrvati so začeli naseljevati Vis v 7.stoletju. Leta 997 so Vis zasedli in razdejali Benečani. Od leta 1420 je Vis pod upravo Beneške republike. Po sklenitvi premirja v mestu Campoformi leta 1420, so Benetke Vis prepustile Avstriji in po premirju v Požunu 1805 je bil Vis pod oblastjo Francozov, ki so ga tudi utrdili. Marca, leta 1811 je angleška flota zadala težek poraz francosko-italijanski floti, ter zasedla Vis. Po odredbah Dunajskega kongresa leta 1814 je Vis ponovno vrnjen Avstriji, vse do leta 1918, ko so ga okupirali Italijani. Po Rapalski pogodbi je Vis od leta 1921 pripadal Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. V aprilu leta 1941 ga zavzemajo Italijani in pod njihovo oblastjo bil vse do kapitulacije Italije leta 1943. Potem Vis postane vojaško-pomorska baza partizanske vojske.
V socialistični Jugoslaviji je Vis zaradi svojega strateškega položaja bil zaprt za tujce (prepoved prihodov tujcev je ukinjena šele leta 1989), in celotni otok je bil spremenjen v veliko vojaško utrdbo. Ravno omenjena izoliranost je, po osamosvojitvi Hrvaške, ne glede na dotedanje težke življenjske pogoje prebivalcev Visa, uvrstila otok Vis med najbolj priljubljene destinacije na celotnem Mediteranu. Prekrasna, skoraj nedotaknjena narava, ekološko kmetijstvo ter ohranjena tradicionalna arhitektura so edinstveni aduti tega nepozabnega otoka. Vis je od nekdaj bil otok ribičev in vinogradnikov. Mesto Komiža na otoku Vis imajo za zibelko ribištva na Jadranu in v preteklih stoletjih so komiški ribiči bili znani v vseh mediteranskih pristaniščih kot izvrstni poznavalci svojega dela. Danes nam o slavni zgodovini viškega ribištva priča Ribiški muzej v Komiži. Govorijo tudi, da so prvo vinsko trto v Dalmaciji zasadili stari Grki in da je posajena prav na Viškem polju. že grški pisatelj Agatarhid je pisal, da je vino z otoka Visa, v primerjavi z drugimi neprimerno boljše. Najbolj znano avtentično belo vino je vsekakor slavna viška Vugava, katero lahko poskusite v vseh boljših restavracijah na otoku. Če k tej edinstveni zgodovinski, kulturni in naravni dediščini prištejemo tudi čudovito, kristalno bistro morje, prekrasne skrite plaže, zalive in otočke, prijazne domačine, ter udobno namestitev v privatnih hišah in apartmajih, potem se razume zakaj je prav Vis priljubljena turistična destinacija za vse tiste obiskovalce, ki želijo okusiti enkratno in že precej pozabljeno resnično mediteransko ugodje in način življenja. Vabimo vas da obiščete otok Vis, prepričani smo da ga boste za vedno ohranili v spominu! |
